Nekaj gnilega je v deželi Danski...

No ja, ne mislite da bo imel Uvodnik kaj opraviti z naslovom. Ampak nikakor ne škodi, če omenim v Antirepresorju kakšno visoko literaturo... Da se sliši bolj "fancy".
Tale številka, ki jo imate pred sabo je bolj uborna, če se lahko tako izrazim. Pa ne toliko po vsebini, seveda se je uredništvo potrudilo in za vas izbralo najboljše prispevke, bolj gre za številčnost. Ne bi se rada opravičevala, ampak za nami je sušno obdobje, obdobje izpitov. In to ni čas, ko bi se komu ljubilo ubadati s čim drugim kot je smiljenje samemu sebi. Kaj šele, da bi si med napornim učenjem kdorkoli vzel čas in napisal kakšen članek... Že za obvezne kavice in pijačke s prijatelji skoraj zmanjka časa.

Pa saj je vsakemu študentu jasno, o čem govorim. Gre za tiste dolge ure učenja, ko namesto podatkov, ki naj bi se kopičili v že tako prenapolnjeni glavi, raje razmišljamo o smislu življenja in drugih težkih vprašanjih. Slišala sem že za nekoga, ki je našel odgovore, pustil faks in izginil neznano kam. Verjetno v knjigah ni smisla življenja? Tale Uvodnik se spreminja v filozofsko razpravo. Sem pač pod vplivom slavnega četrtega letnika. Profesorji so se namreč letos odločili, da nas bodo naučili razmišljati. Po petnajstih letih našega šolskega sistema? Hm.

Ampak tako je pač življenje, ko misliš da te nič več ne more presenetiti, obstaneš odprtih ust. In se čudiš. Teoretična biologija. Evolucija. 2000 Darwinovih citatov na leto. Ekologija živali.

In potem je tu še upanje o izboljšanju povprečja. Že po prvih nekaj predavanjih postane kristalno jasno, da kaj takega lahko dosežeš le, če zamenjaš faks. Bruci, nikar ne verjemite, ko vam rečejo, da je prvi letnik najtežji! V drugem se vse šele dobro začne... Pravzaprav pa ni vse tako slabo... Med množico seminarskih nalog, ki jih moraš napisati, med vsemi vajami, ki se jih moraš udeležiti, ti ravno še ostane dovolj časa, da si prebereš Antirepresor. In ugotoviš, da je tokratni Uvodnik zgrešen že od naslova naprej.

Pa več sreče prihodnjič!

Anja

Na vrh strani